Poletje je čas, ko je zelenjave v izobilju. Tudi zelišč je obilo. S svojo prisotnostjo v vrtu vzpodbujajo rast drugih rastlin in jih ščitijo. Delovanje v vrtu lahko prenesemo na delovanje v našem telesu. Peteršilja lahko porabimo veliko, drobnjaka malo manj, bazilika je čudovita v paradižnikovih solatah, koperc v zeleni, uporabnost boreča šele spoznavamo, pehtrana in mete v solati nismo vajeni, v nekaterih delih sveta pa sta to dokaj osnovni začimbi. Rožmarin moramo nujno uporabljati poleti in prija k pečeni zelenjavi in še čemu.
Dodajamo jih lahko v solatni preliv ali med zelenjavo. Lahko jih stolčemo v možnarju ali drobno sesekljamo. Lahko uporabimo le kot okras, pašo za oči.
Začimbe uživamo kot piko na i. Lahko rečemo, da so duša solate. Z začimbami je naša vsakdanja solata lahko vsak dan drugačna.
Peteršilj
V našem delu planeta je v kuhinji glavna začimba peteršilj, preostali del sveta pa prisega na koriander. Po izgledu sta si še kar podobna, po okusu pa prav nič.
Sorte peteršilja
Peteršilj ima rahlo pikantno aromo z nadihom na janež in limono. Ločimo med kodrolistnim in gladkim peteršiljem. Gladkolistni peteršilj ima več eteričnih olj in zato močnejšo aromo od kodrolistnega. Če kodrolistnega ne narežemo dovolj na drobno nas zaradi špičastih listov po ustih praska.
Zdravilna vrednost
Listi vsebujejo eterično olje, veliko provitamina A in vitamina C, folno kislino, malo kalcija in železa, pa seveda vlaknine, klorofil in vodo, pa še različne fitokemikalije, snovi, ki ščitijo telo pred oksidacijskimi procesi. Izmed teh, nedavno še neznanih substanc, peteršilj vsebuje največ kumarina, ki naj bi zaviral podvajanje rakavih celic.
Peteršilj odganja vetrove, blaži krče gladkih mišic, žene na vodo, pomaga pri izkašljevanju, revmi in je protimikrobno sredstvo, torej ubija kužne klice. Pomaga tudi pri zaostali menstruaciji. Ljudsko zdravilstvo tudi priporoča vtiranje peteršiljevega soka na lasišče ob naglavnih ušeh. Za izboljšanje zadaha iz ust je koristno prežvečiti poganjek peteršilja, kar naj nam pride v navado.
Žlica peteršilja tehta 3 g. Da bi deloval kot diuretik, pospeševalec izločanja seča, je priporočeno uživati 25 g dnevno. Nosečnicam odsvetujejo, da bi užile več kot 15 g peteršilja dnevno, saj poveča prekrvavitev maternice in s tem poveča krvni utrip otroka.
Kako hranimo peteršilj
Peteršilj se bo dobro zaprt v hladilniku ohranil 4 do 5 dni, sicer pa se lepo ohrani tudi, če poganjke postavimo v kozarec z vodo, kot šopek.
Zelišča najlaže sesekljamo z velikim nožem. Najprej narežemo tako, da držimo zvita zelišča med prsti, nato pa primemo pri konici noža na zgornjem delu, kjer ni rezila in z drugo roko ročaj dvigamo in spuščamo, konica pa je ves čas na tleh. Tako bomo zelišča in tudi čebulo ali česen sesekljali najenostavnejše ter zelo na drobno.
Peteršilj lahko tudi sušimo. Res je, da ob tem izgubi veliko eteričnih olj, a v času, ko na vrtu ne raste nam pride še kako prav. Pomembno je, da ga porežemo na dan za cvet po Setvenem koledarju Marije Thun in ga čim hitreje posušimo, najbolje v sušilniku ali pečici. Upoštevajmo, da je najvišja temperatura sušenja za zelišča 37° C. Lahko ga tudi zamrzujemo v snopih in jih po potrebi odrežemo. Tako ohrani največ okusa.
Kam kombiniramo peteršilj in s katerimi zelišči se ujema?
Sploh obstaja solata, kamor peteršilj ne sodi? Nujno moramo dodati peteršilj solati iz stročjega fižola, pa šobski solati, odlično poživi okus zelene solate, tudi kumarične in krompirjeve. Vse je seveda stvar našega okusa in predsodkov. Lahko ga nasekljamo ali vdelamo v preliv za solato.
Ujame se z zelišči: bazilika, kapre, čili, drobnjak, česen, melisa, majaron, meta, origano, poper, rožmarin, pehtran.