Sestavine
- ¼ glave zelja, najbolje špičastega
- ½ glave zelene solate
- 4 kuhani mladi krompirji (alternativa krompirju je lahko fižol, leča, čičerika, tofu)
- 1 poganjek koprca
- 1 vejica peteršilja
- malo na tanke trakove narezanega sira
- Preliv:
- 3 žlice olja po izbiri brez izrazite arome (oljčno olje ni ravno primerno, izberemo lahko repičnega, mandljevega, ne pa rafiniranega olja)
- 2 žlici kisa ali limoninega soka
- kumina
- poper
- sol
Zelje tanko narežemo z ostrim dolgim nožem ali s pomočjo strojčka za rezanje. Tanjše, kot bo narezano zelje, bolj bo solata teknila. Zelo okusno v solatah je koničasto zelje (prihaja iz Nemčije in nosi pogovorno ime Spiztkohl).
Solato poljubno narežemo ali natrgamo.
Krompir olupimo in razrežemo na rezine. Vse stresemo v skledo ali dekorativno razporedimo po krožniku. Posujemo s tanko narezanim ali nastrganim sirom. Izberemo lahko tudi mladi sir, kar solati da še večjo svežino.
Za preliv sesekljamo peteršiljeve in koprčeve liste. V lončku zmešamo olje, kis Renški hram, kumino, poper, sol, dodamo koprc in peteršilj, malo vode pripravimo preliv. Prelijemo po solati in po želji premešamo, ali pa pustimo jedcem, da solato premešajo za mizo.
O ZELENI SOLATI
Velja prepričanje, da je bolje, če solato natrgamo in ne narežemo, saj se tako pretrga po naravni strukturi, ji prej popusti in narezana solata izgublja manj snovi. Če solato radi narežemo vnaprej in potem čaka jedce celo popoldne, jo, če jo le imamo, zapremo v vakumsko posodo. Tako izgublja manj hranil. Določene solate se odlično skladiščijo, vodilna med njimi je sorta gentile, ki lahko ostane na hladnem 14 dni ali več. Zato nakup solate sorte gentile pomeni tveganje glede svežine. Najprej moramo porabiti mehkolistno solato, ki je tudi ne smemo rezati vnaprej, saj bi se robovi rjavkasto obarvali. Razlog za to je encimska reakcija snovi iz solate z zrakom, oksidacija.
Obstaja tudi prepričanje, da solata manj oksidira, če jo režemo s keramičnim nožem. Preizkušeno dejstvo je, da so keramični noži bolj ostri in zato lepše prerežejo vlakna. Glede oksidacije pa presodite sami. Držimo se pravila, da operemo cele solatne liste in jih razrežemo tik preden jih položimo v skledo in pripravimo za kosilo. Solate nikoli ne namakajmo v vodil, razen, če v vodo dodamo malo sode bikarbone (1 žlička na 3 l vode) da bi solato razkužili pred zajedalci (uši, gliste in podobno).
O SORTAH SOLATE
Nekatere solate oblikujejo glave, nekatere pa obiramo postopoma. Ena izmed njih je hrastovolistna solata. Ta je zelo primerna tudi za gojenje na balkonu, saj z obtrgovanjem lahko dolgo uživamo v svežih lističih. Možni barvi sta zelena in rdeča.
Obstaja tudi več starih, avtohtonih sort solate, ki imajo zeleno podlago in poškropljeno površino z vijolično. Take solate so zelo vabljive in tudi izredno okusne.
Poleti lahko sejemo ali sadimo tudi v lonce romansko solato, ki jo lahko pripravljamo celo kuhano kot recimo špinačo. Solata raste podobno kot endivija, le da listi niso valoviti. Priporočamo setev v poletnem času, ko drugih solat v vrtu primanjkuje.